Potočnik je predlagal vesoljsko postajo v obliki vrtečega se bivalnega kolesa (Wohnrad). Njegove ugotovitve so močno vplivale na delo tehnikov in raziskovalcev kot tudi avtorjev znanstvene fantastike. Navdihnil je oblikovanje številnih vesoljskih postaj v petdesetih letih, celo tistih, ki so bile posnete v ameriškem filmu Vesoljska odiseja 2001 (2001: A Space Odyssey) in ruskem filmu Pot k zvezdam (Doroga k zvezdam).
 

Postaja v Odiseji 2001 (1969)

Postaja v Dorogi k zvezdam (1958)

Bivalno kolo je imelo zunanji premer 50 metrov, okoli svoje osi pa se je vrtelo z namenom ustvariti umetno težnost v bivalnem zunanjem obroču (Radkranz). V njem so bile kabine, laboratoriji, delavnice, kuhinja in kopalnice. Obstajala je tudi krožna galerija (Gang, rundum laufend). Line (Luken) so služile opazovanju Zemlje in zvezd. Predviden je bil tudi jašek za dvigalo in dvoje stopnišč, ki vodijo do osišča (Achskörper) z vrtljivo zračno zaporo (Drehscleuse).

Energijo za vesoljsko postajo bi dobili z dvema velikima vbočenima ogledaloma, ki žarčita sončne žarke na grelne cevi (Verdampfungsrore), v katerih je tekočina, ki z izparevanjem poganja turbine, da proizvaja enosmerni električni tok. Para se nato utekočini v drugih ceveh (Kondensatorrohre), nameščenih na osojni strani. Potočnik si je takšno vesoljsko postajo zamislil v geostacionarni orbiti, to je približno 36.000 kilometrov nad ekvatorjem.

(Vir: Deutsches Museum, München/Encyclopedia Cambridge, Space, stran 29)

Primerjava velikosti ruske vesoljske postaje Mir in Potočnikove postaje