Potočnikova vesoljska postaja interaktivni model

Prilagojeno spletu po prototipu Informacijskega kioska o Hermanu Potočniku (Simon Zajc, 2007)



Herman Potočnik v knjigi Problem vožnje po vesolju predlaga izgradnjo modularne vesoljske postaje, ki bi jo gradili po delih in je sestavljena iz treh enot: bivalnega kolesa, observatorija in strojnice. Tudi maketa, ki sloni na načrtih, objavljenih v knjigi, obsega vse tri dele Potočnikove zamisli. Glavno je bivalno kolo, ki zagotavlja prebivališče posadki, hkrati pa vsebuje tudi sončno elektrarno s parno turbino, ki jo s toploto oskrbujeta glavno zbiralno zrcalo na njenem obodu in še manjše na sprednji strani. Potočnik predlaga bivalno kolo s premerom 30 metrov, ki bi se zavrtelo vsakih osem sekund in s sredobežno silo ustvarjalo občutek podobne težnosti kot na Zemlji.


Bivalno kolo vesoljske postaje ima obliko svitka (torusa), v katerem bi bile razporejene bivalne enote, laboratoriji in opazovališča. Na sprednji strani svitka so tudi okna, na notranji strani, ki gleda proti osi, pa še line z naprej obrnjenimi zrcali, ki služijo osvetljevanju notranjosti bivalnega dela postaje. Na obodu prednje strani svitka je nameščena črna cev za proizvodnjo pare, ki jo segreva sončna svetloba, tja usmerja z zunanjega zrcala.


Bivalno kolo, ki je osrednji del vesoljske postaje, bi lahko delovalo samostojno, vendar mu je Potočnik dodal še dva dela. Strojnica je samostojna sončna elektrarna na parno turbino z nekoliko večjim zrcalom, kot je sprednje na bivalnem kolesu. Vrh osrednjega dela strojnice, ki je v gorišču zrcala, vsebuje zračno zaporo in je z naperami povezan z obodom zrcala ter nosi navitje črnih cevi za izdelavo pare, na zadnji strani pa je še ena zračna zapora in pritrdišče za cevi in žice, ki strojnico povezujejo s preostankom postaje. Na zadnji strani zrcala so bele kondenzatorske cevi parnega sistema. Strojnica, v kateri sta tudi glavna radijska postaja in prezračevalne naprave, oskrbuje z zrakom in elektriko observatorij, dopolnilno samo z elektriko pa še bivalno kolo. Lahko se jo neodvisno usmerja tako, da čim učinkoviteje zajema sončne žarke.


Tretji del Potočnikove vesoljske postaje je observatorij, ki je z žicami in cevmi povezan s strojnico ter bivalnim kolesom. Observatorij je valjaste oblike in opremljen z linami za osvetljevanje in razgledovanje, odprtino za teleskop ali druge naprave, namenjene opazovanju ter zračno zaporo za vstop posadke. V observatoriju, ki ga je mogoče neodvisno usmerjati kot zahtevajo opazovanja, vladajo razmere breztežnosti.


Objavljeno: 14.01.2015