Проблема путешествия в мировом пространстве

Prvi ruski prevod Potočnikove knjige

Založnik: ONTI NKTP SSSR Glavnaja aviacionnaja redakcija, Moskva in Leningrad, 1935

Prvi, sicer delni ruski prevod Potočnikove knjige je izšel leta 1935 v Moskvi. Besedilo skrajšanega prevoda, ki je delo B. M. Ginzburga, je bilo poslano v tiskarno 4. septembra 1934, postavitev pa je bila potrjena in poslana v tisk 29. decembra 1934. Mehko vezana knjižica malega formata je izšla v nakladi 15 tisoč izvodov in po ceni 1 rubelj, na papirju precej slabe kakovosti. Zaradi tiskarskih napak je bil izvodom priložen manjši listek s popravki.

Leta 1999 je knjižico v Ruski državni knjižnici v Moskvi našel in o njej poročal slovenski publicist in poznavalec astronavtike Vojko Kogej. Prvi izvod knjižice je v Slovenijo prispel leta 2007 iz Novosibirska, leta 2012 mu je sledil drugi iz Moskve in konec leta 2014 tretji iz Sankt Petersburga. Vsi »slovenski« izvodi so v zasebnih zbirkah.

Ruska javnost je bila s Potočnikovo knjigo sicer seznanjena še preden je leta 1935 izšel njen delni ruski prevod. Jakov Perelman je v leningrajski Krasnaji gazeti marca 1929 pisal o Potočnikovi zamisli za vesoljsko postajo iz treh delov in jo označil za »prvi tehnični načrt izvenzemeljske postaje«, njeno sliko pa je objavil v začetku leta 1930 v reviji Vsemirnij sledopit. Perelman je bil priznani avtor poljudnih knjig o znanosti, tudi astronavtiki. Dopisoval se je z ruskim »očetom kozmonavtike« Konstantinom Ciolkovskim in napisal njegovo biografijo. Ocena Potočnikovega dela kot prvega na tem področju ima zato še večjo težo. Perelman se je okrog leta 1935 dopisoval tudi s Sergejem Koroljovom, dve desetletji kasneje »glavnim konstruktorjem« ruskega vesoljskega programa! Vredno bi bilo preučiti, ali sta govorila tudi o Potočniku. V 50. letih 20. stoletja je izšlo kar nekaj ruskih revij s področja poljudne znanosti in tehnologije, ki so jih krasile ilustracije vesoljskih postaj po zgledu Potočnikove zamisli. Na filmsko platno je različico Potočnikove postaje prenesel režiser Pavel Klušancev v filmu Doroga k zvezdam (Pot k zvezdam, 1957).

Povzeto po članku »Mineva 80 let od izida Potočnikove knjige«, ki je izšel oktobra 2008 v reviji Življenje in tehnika. Avtor: Simon Zajc.

Objavljeno: 21.12.2014